Laž, manipulacija, širjenje, spreminjanje, ponovno širjenje
Sputnik Polska kot vrh ledene gore dezinformacijske kampanje.
Vdor prokremeljskih akterjev v informacijski prostor daleč presega uporabo državno financiranih medijev ali tovarne trolov. Kot kaže novo poročilo (odpre se v novem zavihku) fundacije Info Ops Polska, lahko dezinformacijska sporočila širijo različni akterji z uporabo različnih orodij – tako da prejemniki na koncu ne morejo prepoznati njihovega prvotnega vira ali lažnega širjenja. Avtorji poročila izpostavijo eno od perečih vprašanj na Poljskem, ki ga pogosto izkoriščajo dezinformacijske kampanje, in sicer ukrajinsko-poljsko zgodovino in odnose. Poročilo sledi poti, po kateri prokremeljski narativi potujejo skozi kibernetski prostor.
Na začetku je bila spletna stran
Poljska in Ukrajina imata dolgo, bogato in občasno bolečo skupno zgodovino; naroda imata veliko skupnega. Po različnih statistikah na Poljskem živi in dela od 900 tisoč (odpre se v novem zavihku)do 1,2 milijona (odpre se v novem zavihku)ukrajinskih državljanov. Priseljevanje se je začelo leta 2014, ko so se zaradi ruske agresije poslabšale razmere v vzhodni Ukrajini, v poljskem gospodarstvu pa so se odprle številne priložnosti. Na podlagi teh dejstev to vprašanje ostaja visoko na političnem dnevnem redu akterjev, ki širijo resnične informacije in dezinformacije.
Sputnik Polska dejavno širi dezinformacijske narative, povezane s to tematiko. Eden od njih se dotika družbenih in gospodarskih vprašanj, ki so za mnoge Poljake zelo pomembna. Na eni strani je Sputnik Polska poskušal širiti manipulativna sporočila, v katerih je Ukrajince krivil za poslabšanje življenjskega standarda na Poljskem (ki se, mimogrede, v zadnjih letih dinamično krepi (odpre se v novem zavihku), ne pa poslabšuje). Na drugi strani pa je poskušal prikazati sliko »ukrajinskih suženjskih delavcev« (kar je EUvsDisinfo večkrat ovrgel). Cilja tega narativa je prikazati Poljsko kot državo, ki ljudi ne obravnava enakovredno, zaostriti napetosti med Poljsko in Ukrajino ter prikazati Ukrajino kot državo brez vsake prihodnosti, ki sili ljudi, da odidejo na Poljsko in tam postanejo »sužnji Poljske«. Kot da to ne bi bilo dovolj, je Sputnik Polska objavil še zavajajoče poročilo ruske zvezne nadzorne službe za varstvo človekovih pravic, po katerem naj bi Ukrajinci na Poljsko prinašali epidemiološko grožnjo. Ta narativ se je razširil tudi v glavne medije, njegov cilj pa ni bil le prikazati Ukrajince v negativni luči, temveč tudi podvomiti o režimu brezvizumskega potovanja Ukrajincev v EU.
Kot še poudarja poročilo Info Ops Polska, je Sputnik Polska izkoristil težka vprašanja iz poljsko-ukrajinske zgodovine in poskušal vzbuditi strah pri svojem občinstvu s prikazovanjem Ukrajine kot »obsedene s fašizmom in kultom Stepana Bandere« ali celo odgovorne za morebitno novo, jedrsko svetovno vojno.
Vzorec širjenja
Torej, ko se manipulativno ali dezinformacijsko sporočilo pojavi na Sputniku Polska, to ni konec, temveč začetek informacijske operacije. Vključeni so različni akterji in orodja, ki širijo sporočila na čim širše območje ter jih usmerjajo na skupine in posameznike, pri katerih je verjetnost učinkovitega razpošiljanja teh sporočil največja.
Natančneje, vsebina s Sputnika se podvaja (v nekaterih primerih z manjšimi spremembami) in razpošilja prek različnih spletnih strani, pri čemer je izbira teh strani odvisna od posameznega narativa. Naslednji korak je širjenje istih narativov po številnih blogih – na tej točki se vsebina spremeni, tako da odraža znani slog blogerja. Kljub temu se glavno sporočilo prokremeljskih narativov ohrani. Nato sledijo družbeni mediji (izbrani glede na sporočilo in občinstvo, njegove preference in ranljivosti). Druga vrsta vmešavanja, ki ga uporabljajo prokremeljski akterji, je vključevanje v razprave, tako na spletnih forumih kakor tudi v rubrikah s komentarji na različnih spletnih straneh. Komentirajo in objavljajo povezave do spletnih strani (ki se uporabljajo za širjenje izvirnega sporočila Sputnika) ali do blogov. Navadno ne navajajo izvirnega članka iz Sputnika Polska, saj sporočilo zveni bolj verodostojno in avtentično, če je povezava z uradnimi prokremeljskimi ruskimi viri skrita.
Zadnji korak informacijske operacije je mikrociljanje – to pomeni, da prokremeljski akterji izberejo majhne skupine ali celo posameznike v upanju, da jih bodo prepričali, da bodo njihova sporočila širili po svojih lastnih kanalih; tako še učinkoviteje »operejo« izvor sporočil. Tarče so določene glede na njihove preference in ranljivosti, ki jih prokremeljski akterji prepoznajo in temeljito analizirajo. Če je operacija uspešna, se dezinformacijsko sporočilo nato širi po glavnih – družbenih in tradicionalnih – medijih. S tem se tudi tlakuje pot do prefinjenih psiholoških operacij in številnih drugih orodij iz kremeljskega nabora orodij.
Opisana strategija je še en primer širše kremeljske strategije »pranja informacij«, ki je bila v različnih kontekstih opisana že v več študijah (glej primere, ki so jih daliGMF (odpre se v novem zavihku), DFR Lab in Avaaz). Gre za to, da se čim bolj zabrišejo sledi izvirnega prokremeljskega sporočila, da bi mu dali večjo legitimnost, in sicer z ustvarjanjem začasnih računov, uporabo »neodvisnih«, na videz nepovezanih spletnih strani ter s spreminjanjem vsebine, objavljene na družbenih medijih.
Očitno pri pranju ne gre vedno le za to, da nekaj postane čisto.
