Kremelj za nepodaljšanje pogodbe Novi START krivi druge. A Moskva je že dolgo pred njenim koncem igrala pomembno vlogo pri njenem spodkopavanju.
Kremelj za nepodaljšanje pogodbe Novi START krivi druge. A Moskva je že dolgo pred njenim koncem igrala pomembno vlogo pri njenem spodkopavanju.
Zasegi naftnih tankerjev, ki se izogibajo sankcijam, so sprožili nov val dezinformacij iz Kremlja. Nedavno povečanje manipulativnih narativov o ruski 'floti iz sence' kaže, da je Kremelj vse bolj nervozen glede svoje zmožnosti izogibanja evropskim sankcijam na izvoz ruske nafte.
Številne nedavne globalne ocene tveganj se zbližujejo v jasnem sporočilu: tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), dezinformacije in zavajajoče informacije so postale sistemska grožnja demokracijam po vsem svetu. Ne gre več zgolj za problem »lažnih novic«, temveč za strukturno tveganje, ki spodkopava pogoje za gospodarsko rast, socialno blaginjo in liberalne institucije. Drugo jasno sporočilo teh poročil je pomen močnega medijskega ekosistema v javnem interesu kot varovala pred manipulacijami informacij.
Ruski napadi na energetske objekte pozimi so bili zasnovani z namenom, da bi Ukrajino z mrazom prisilili v pokorščino. Ruski dezinformacijski narativi te napade opravičujejo in zanje krivijo ukrajinsko vodstvo.
Prizemljena letala, obstali tovornjaki in poostren nadzor na mejah — Belorusija, usklajena z Moskvo, uporablja balone za tihotapljenje in taktike pritiska, da preizkuša varnost Litve ter odpornost Evropske unije.
Vzpon globalne, obsežne industrije dezinformacij je privatiziral operacije vpliva ter državam omogočil strateški doseg z verodostojnim zanikanjem.
Putinovo zavračanje kakršnegakoli miru, ki na koncu ne bi vodilo v podreditev Ukrajine, ni nič novega. Že desetletja Kremelj prazne diplomatske fraze združuje s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), ki Moskvo prikazujejo kot razumnega akterja, medtem ko spodkopava suverene sosede.
Hudo pomanjkanje vode je postalo vsakodnevni boj v ruskih okupiranih delih Ukrajine, kjer morajo celotni okraji več ur stati v vrstah samo zato, da napolnijo nekaj steklenic. Namesto da bi težavo rešila, Moskva odgovarja s propagando in meglenimi obljubami, ki prikrivajo razsežnost krize.
Medtem ko poteka konferenca COP30, so posledice nenehnih podnebnih sprememb vsepovsod okoli nas.
Prokremeljska dezinformacijska mašinerija skuša spodkopati politiko sankcij EU z napadi na njen Zeleni dogovor.
V digitalni dobi so se kampanje dezinformiranja razvile onkraj družbenih omrežij in »lažnih novic« ter postale popolna oblika informacijske vojne – področje, na katerem Rusija izstopa.
Načrtovalci v Kremlju so se na obsežno invazijo na Ukrajino dobro pripravili; nabrali so devizne rezerve in pozneje spodbudili gospodarsko rast z vojaškimi izdatki. Toda rusko gospodarstvo začenja kazati znake šibkosti, medtem ko se nezakonita vojna Moskve nadaljuje.
Češki volivci so 4. in 5. oktobra odšli na volišča, da bi izvolili nov parlament. Kremelj je tudi tokrat videl priložnost za vmešavanje v demokratične procese drugih držav.
Predsednica Maia Sandu in proevropska Stranka za akcijo in solidarnost (PAS) sta 27. septembra dosegli prepričljivo zmago na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. PAS je osvojila več kot 50 odstotkov glasov, kar stranki zagotavlja nadzor nad parlamentom in s tem Moldaviji utrjuje močno proevropsko usmeritev. Zmagala je kljub obsežni proruski FIMI-kampanji, ki je ciljala na Sandu in PAS.
9. septembra je Generalna skupščina Združenih narodov odprla svoje 80. zasedanje z znanimi temami: mir, razvoj in človekove pravice. Tedaj se zažene kremeljski propagandni stroj, ki glasno razglaša podporo tem plemenitim idealom, hkrati pa si neusmiljeno prizadeva, da bi jih spodkopal.
You’ve seen 15 of 100 articles
Load 15 more articles
