Laži Rdečega trga: Propaganda na paradi, spletu in v resničnem svetu

Ko se Rusija pripravlja na svojo vsakoletno parado ob dnevu zmage 9. maja kremeljska dezinformacijska mašinerija melje s polno paro – doma, v tujini in na družbenih omrežjih. V istem tednu so predsedniške volitve v Romuniji 4. maja postale še eno bojišče v vojni Moskve proti resnici. Sporočilo je jasno: popači zgodovino, razdvoji družbo in oslabi demokracijo.

Ruske FIMI aktivnosti so bile ta teden na ogled v Romuniji – tako kot lani novembra, ko so oblasti zaradi verodostojnih poročil o ruskem vmešavanju razveljavile volitve. To ni naključje, temveč vzorec.

Ob zadnjih romunskih volitvah novembra lani je usklajena kampanja prek družbenih omrežij širila lažne novice, blatila kandidate in krepila skrajna stališča. Mreža 25 med seboj povezanih spletnih strani je objavljala politične oglase v vrednosti več kot 260.000 evrov – brez zakonsko predpisanega odtisa, brez transparentnosti. Le kaos v slogu Kremlja.

Kremeljska igra po znanem scenariju

Ob vsaki volitvah Kremelj uporabi isti preizkušen scenarij: 1. Preplavi informacijski prostor: Volivce zmedi z množico nizkokakovostnih, čustveno nabitih in pogosto medsebojno nasprotujočih si vsebin. Lažne novice na TikToku, Telegramu in obrobnih spletnih straneh napadajo EU, poveličujejo skrajneže in mečejo dvom na verodostojnost volitev.

2. Napadi sredino, okrepit skrajnosti: Proevropske kandidate blatijo kot skorumpirane lutke Bruslja in Washingtona. Skrajno desničarske politike slavijo kot junake »suverenosti« in »tradicije«.
3. Sejanje nezaupanja: Cilj ni zgolj vplivati na volilni izid, temveč spodkopati zaupanje v demokracijo. Volivci so tarča nenehnega bombardiranja z lažmi o poneverjenih volitvah, tujem nadzoru in zarotah EU – vse z namenom, da bi izgubili vero v sistem.

Kremeljsko vmešavanje ni usmerjeno le v zmago. Gre za rušenje. Rušenje zaupanja, rušenje institucij in rušenje enotnosti.

Dan zmage: Popačenje preteklosti za opravičevanje sedanjosti

Medtem ko ruske FIMI zastrupljajo volitve v tujini, se doma Kremelj posveča pisanju zgodovine na novo. Ruski Dan zmage je daleč od dostojanstvenega spomina na konec druge svetovne vojne, gre za dezinformacijski spektakel. Medtem ko rakete padajo na ukrajinska mesta, Moskva trdi, da se bori proti »nacizmu«. In medtem ko zaseda tuje ozemlje in ruši civilne domove, se ovija v dezinformacijsko dediščino leta 1945.

Državni mediji, uradniki in spletni vplivneži vsi ponavljajo isto laž: Ukrajina je nacistična država, EU pa podpiral »neo-nacizem«. To ni zgolj propaganda – to je načrtna psihološka manipulacija, tako imenovani gaslighting. Namenjena je opravičevanju vojne, diskreditaciji Evrope in sejanju kaosa daleč onkraj ruskih meja.

Ta teden smo objavili niz prispevkov, ki razkrivajo ruska prizadevanja za potvarjanje zgodovinskih dejstev – gradnjo zavajajočega narativa, da ima sama Rusija zasluge za poraz nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni. Tovrstni zgodovinski revizionizem zlorablja za opravičevanje vojne v Ukrajini s pomočjo manipulativnih zgodovinskih primerjav.

Dve fronti, ena strategija

Romunske volitve in ruski dan zmage se morda zdita povsem nepovezana dogodka – a gre za dve fronti iste vojne. Ena zlorablja zgodovino. Druga širi laži. Obe imata za cilj destabilizirati, razdvojiti in uničiti demokratično povezanost. To ni zgolj napad na države. To je napad na misli, spomin in institucije, ki držijo svobodne družbe skupaj. Za Kremelj volitve in obletnice niso državljanski dogodki – so orožje.

Ta teden pod drobnogledom EUvsDisinfo:

• Kremlju naklonjeni mediji so lažno poročali, da naj bi med izpadom električne energije 28. marca 2025 v Španiji eksplodiralo več rafinerij, s čimer so spodbujali ugibanja o kibernetskem napadu. V resnici so bili plameni in dim, videni na viralnih posnetkih, del običajnega varnostnega postopka za zgorevanje presežnega plina – zgodila se ni nobena eksplozija. Strokovnjaki niso našli nobenih dokazov o kibernetskem napadu, kar kaže, da je bil namen teh trditev povzročanje zmede in destabilizacija javnega mnenja med izpadom.
• Lažna trditev, da gre pri ruski vojni proti Ukrajini za rusko varnost in ne njene ozemeljske ambicije, se še naprej širi. V resnici so ruski voditelji večkrat odkrito izrazili imperialistične ambicije ter še naprej zahtevajo priznanje zasedenih ukrajinskih ozemelj. Ukrajina je pred invazijo celo pristala, da se ne bo pridružila Natu, a je Putin dogovor zavrnil. Ruska dejanja, kot je premikanje orožja stran od Natovih meja, kažejo, da se Nata ne boji, kar razkriva varnostne izgovore kot pretvezo za širjenje vpliva.
• Prokremeljski viri so tudi napačno poročali, da so francoski mediji posmehljivo označili predsednika Zelenskega za »pohlepnega« med pogrebom papeža Frančiška, pri čemer so navajali lažno naslovnico Charlie Hebdoja. V resnici taka satira ne obstaja, omenjena številka je bila ponarejena, kar je del dobro znane taktike širjenja dezinformacij z lažnimi mediji.